PREDSEDNIČINO PRVO LETO

Avtor: Megafon.si/Panopticum

Foto: RTV SLO

Mineva leto dni, odkar so volivci mandat na čelu države podelili Nataši Pirc Musar. Predsednica, ki ima skupaj možem več milijonsko premoženje, je nezadovoljna s svojo trenutno plačo. Hkrati pa poziva državljane Slovenije k bolj skromnemu življenju za voljo boja proti “podnebnim spremembam”.

Nekdanja novinarka

Nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka je na najvišjo politično funkcijo v državi stopila kot odvetnica brez političnih izkušenj, zavezana liberalnim vrednotam in varovanju človekovih pravic.

Ob 53,6-odstotni volilni udeležbi je s skoraj 54 odstotki prejetih glasov premagala protikandidata Anžeta Logarja in postala prva predsednica samostojne Slovenije za moškimi predhodniki – Milanom Kučanom, Janezom Drnovškom, Danilom Türkom in Borutom Pahorjem.

V kandidaturo se je podala s podpisi volivcev, pred prvim krogom sta jo podprla tudi njena predhodnika Türk in Kučan ter zunajparlamentarni Piratska stranka in Stranka mladih-Zeleni Evrope. V drugi krog predsedniških volitev pa se je podala tudi s podporo koalicijskih strank Gibanje Svoboda in SD.

Pirc Musar je v DZ zaprisegla 22. decembra lani, dan za tem pa tudi prevzela predsedniške posle od svojega predhodnika Pahorja in tako nastopila petletni mandat.

Prvi meseci mandata v znamenju zunanjepolitičnih tem

Pirc Musar je že ob nastopu mandata med temami, za katere se namerava zavzemati, izpostavila zdravstvo, pokojninsko reformo, samooskrbo in prehransko varnost, mednarodne odnose in človekovo varnost. Tem temam predsednica posebno pozornost namenja tudi na posebnih posvetih, imenovanih Predsedničin forum. Dva je doslej posvetila zdravstvu in prehranski samooskrbi, naslednji bo v prvih mesecih prihodnjega leta, predvidoma na temo nasilja, zlasti v družini, pa tudi med vrstniki in širše v družbi.

Prve dni predsedničinega mandata so sicer v veliki meri zaznamovale zunanjepolitične teme, zlasti pridobivanje podpore za članstvo Slovenije v varnostnem svetu ZN.

Od nastopa mandata je v Sloveniji gostila tudi več tujih državnikov, sama pa je v tem času med drugim obiskala vse sosednje države, kot tudi več držav Zahodnega Balkana, med drugim Srbijo, Severno Makedonijo in Albanijo. Tudi z obiski slednjih želi nadaljevati prizadevanja svojega predhodnika Pahorja v procesu Brdo-Brioni.

Pozornost je nekajkrat posvetila tudi vprašanjem slovenske manjšine onkraj meja Slovenije, a se pri tem večkrat zapletla z izjavami. Še pred zaprisego v DZ je njena izjava, da so manjšinske pravice v Avstriji zgledno urejene, naletela na neodobravanje Narodnega sveta koroških Slovencev, ki je spomnil na neizpolnjene obljube na tem področju. Nekaj prahu je dvignila tudi z izjavo ob nedavnem obisku v Trstu, da je domovina zamejcev Italija.

Še pred koncem leta pričakovati prvi predsedničin nagovor državnega zbora

Pirc Musar sicer moč svoje funkcije med drugim vidi prav v besedah, že v času predvolilne kampanje je namreč poudarjala, da zagotovo ne bo tiho in da se bo na aktualne teme odzivala tudi javno. Spomladi je v intervjuju za STA dejala tudi, da si želi vsako leto ob koncu leta nagovoriti državni zbor. Predvidoma bo torej to prvič storila še pred iztekom leta.

Se je pa tudi v zadnjem letu nekajkrat javno oglasila ob aktualnem dogajanju. Na državni proslavi ob dnevu reformacije je tako denimo v luči očitkov o političnih pritiskih na policijo, ki se v zadnjem času zgrinjajo nad premierja Roberta Goloba, med drugim opozorila na velike skušnjave pri vladanju, ki bi se jim morali politiki upreti, ter izpostavila, da “dober namen ni ustrezna protiutež nedemokratičnemu ravnanju”.

Po tednih burnega notranjepolitičnega dogajanje pa je minuli petek v odgovoru na novinarsko vprašanje opozorila, da v družbi vlada občutek, da so vse reforme zastale. Izrazila je upanje, da bo vlada nazaj pognala os z ostalimi reformami, predvsem z zdravstveno, ter pozdravila napoved, da rekonstrukcije vlade ne bo, saj bi ta povzročila predolg “mrtvi tek”.

Tedaj je priznala tudi, da obstaja nekaj napetosti med institucijama predsednice republike in predsednika vlade po pričanju nekdanje notranje ministrice, zdaj pa svetovalke Pirc Musarjeve Tatjane Bobnar pred preiskovalno komisijo DZ, ki preiskuje domnevno vpletanje politike v policijo.

Na različnih bregovih in stališčih z Golobovo ekipo pa se je znašla denimo tudi ob postopku napotitve posebne misije oziroma imenovanju odposlanca Slovenije za članstvo v Varnostnem svetu ZN in ob prekinitvi sodelovanja z mlado aktivistko Saro Štiglic, po tem, ko je ta sodelovala pri protestnem podiranju zastavic nasprotnikov pravice do splava.

Za politiko sodelovanje s predsednico večinoma korektno

V kabinetu predsednika vlade so za STA o sodelovanju s predsednico republike navedli le, da s premierjem sodelujeta pri “ključnih temah in izzivih, posebno pozornost pa namenjata enotni zunanji politiki”.

Tudi sicer pa predstavniki najvišjih političnih funkcij v državi in parlamentarne stranke sodelovanje s Pirc Musar po večini ocenjujejo kot korektno.

Da sta od nekdaj dobro in korektno sodelovali ter da je temu tako tudi sedaj, je slabo leto sodelovanja s Pirc Musar za STA opisala predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. “Srečujeva se redno, debatirava in si izmenjujeva mnenja glede aktualnih zadev, ki se tičejo obeh institucij, ter jih konstruktivno rešujeva,” je navedla prva med poslanci, ki se dobrega sodelovanja nadeja tudi v prihodnje. Tudi predsednik DS Marko Lotrič sodelovanje s Pirc Musar ocenjuje kot “izredno korektno, profesionalno in sodelovalno”.

V koalicijski SD ob obletnici izvolitve Pirc Musar na čelo države opominjajo, da je šlo pred letom dni “za enega pomembnih mejnikov, predvsem z vidika enakopravne zastopanosti žensk na najvišjih političnih položajih”. V Levici ob tudi kdaj različnih stališčih, na katera so javno opozorili, ocenjujejo, da je predsednica “pokazala napredek v primerjavi z njenim predhodnikom”.

Predsednica je imela v prvem letu nekaj spodrsljajev in nerodnih izjav, se je pa trudila, da bi ljudi povezala in bila predsednica vseh, pa menijo v NSi. Bolj ostri so medtem v SDS, kjer so prepričani, da je Pirc Musar “predsednica starih političnih sil, kar dokazuje tudi s svojim delovanjem po izvolitvi”. Hkrati ji očitajo “prepogoste zdrse” do rojakov izven meja Slovenije, odpiranje tem, ki delijo slovenski narod, ter selektivno opredeljevanje do posameznih kršitev človekovih pravic, posameznikov ali skupin.