ČISTOKRVNI MEŠANEC: V SLOVENSKIH ŠOL SLOVENŠČINA NI POTREBNA

Avtor: Ž. K./NOVA24TV

Foto: Ljubljanainfo

“Čistokrvni mešanec” prepričan, da na hodnikih slovenskih šol slovenščina ni potrebna

Ljubljanski župan Zoran Janković očitno ne razume, zakaj je pomembno, da v slovenskih šolah otroci govorijo slovensko. Kot je povedal, naj otroci pokažejo poznavanje slovenščine pri pouku slovenskega jezika, na hodniku pa to ni potrebno. Po drugi strani Združenje ravnateljev in pomočnikov ravnateljev poziva k več uram slovenščine. Nekateri otroci namreč ne razumejo slovenskega jezika, čeprav so se rodili v Sloveniji.

Župan Zoran Janković je bil v anonimnem pismu informiran, da učitelji ljubljanske Osnovne šole Kolezija učence na hodnikih šole “opozarjajo”, naj govorijo v slovenskem jeziku. Jankoviću se to zdi “smešno” in očitno nevredno komentarja, poroča Ljubljanainfo.

A je vendarle komentiral. Spomnil je na anekdoto, ki sega deset let v preteklost, na Osnovno šolo Livada. Do njega je pristopila mama otroka in ga prosila, naj naroči učiteljem, naj spodbujajo učence, da ti na šolskih hodnikih govorijo slovensko. Janković jo je nato povprašal, kako njen otrok govori s svojim starim očetom. Odgovorila mu je, da govorita v bosanskem jeziku.

“Pa sem rekel, okej, naj govori tudi med pavzo bosansko,” je po poročanju lokalnega medija dejal Janković, ki zase pravi, da je “čistokrvni mešanec” in dodal, da se otroci med seboj razumejo ne glede na jezik, ki ga uporabljajo. Ljubljanski župan je prepričan, da morajo otroci pokazati znanje slovenskega jezika pri uri slovenščine, ne na hodniku šole.

Ogorčenje staršev

Dan kasneje se je na spletnem forumu over.net zaradi besed ljubljanskega župana razvnela živahna debata, v kateri je bila večina komentatorjev nad županovim pojasnilom zgrožena.

“V slovenskih šolah se govori slovensko. Kaj je tukaj nerazumljivega? Če želiš v šolo z drugačnim uradnim jezikom, pa imaš prosto pot, da se prepišeš. Ne predstavljam si, da bi skupina slovensko govorečih otrok nekje v tujini v šoli z uradnim jezikom tiste države zahtevala, da se jim v šoli streže v slovenščini. Vendar v Sloveniji to izgleda postaja standard s strani tuje govorečih. Povrhu vsega pa nam bodo še neki skorumpiranci, ki si grabijo in kradejo iz skupnega, zapovedovali, naj vsi klonemo in se odpovemo nekim standardom, ki veljajo v določenih okoljih,” je izjavil eden od komentatorjev.

Drugi komentator, očitno učitelj, je zapisal: “Pri nas striktno zahtevamo, da v šoli govorijo slovensko in tudi s starši, ko pridejo na govorilne ure, govorimo slovensko. Velja tudi med odmori, na športnih dnevih in podobno. Vztrajamo in nihče nam ne bo dopovedal, da je s tem kaj narobe. Doma pa naj, kakor želijo.”

“Jah, če župan podpira, da se govori slovensko v šoli samo pri slovenščini, potem vemo, kaj lahko pričakujemo. V 10 letih bodo pred šolo, v šoli, celo v učilnicah govorili bosansko in albansko. To ni nek brezveznjak, to je župan glavnega mesta, ljudje. In to vi volite vedno znova,” je zapisal tretji komentator.

Ravnatelji: Nekateri so bili tu rojeni, pa ne znajo jezika!

V sredo, 13. 3. 2024, je potekal sklepni del strokovnega posveta Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev. Kot eno večjih težav so izpostavili delo s priseljenci, poroča Delo. Na nekaterih šolah je namreč takšnih tudi 38 odstotkov učencev. Lucija Rakovec, ravnateljica osnovne šole v Kranju, je izpostavila, da termin priseljenec sploh ni ustrezen: “Mnogi so namreč rojeni tu, pa ne znajo slovensko, tudi če so obiskovali vrtec.” Po njenem mnenju je trenutni način dela z učenci neustrezen, saj na dolgi rok vodi v diskriminacijo. Ravnatelji priporočajo, da imajo učenci, ki so prvo leto v Sloveniji, vsaj dve uri slovenskega jezika na dan. Prav tako bi bilo potrebno učence priseljence razdeliti v skupine, ki so tu prvo, drugo in tretje leto, zaposliti več učiteljev slovenskega jezika, sistematizirati koordinatorja za delo s priseljenci in znižati normativ, kadar so v oddelku priseljenci, poroča Delo.

Oblast ravno nasprotno

Vlada Roberta Goloba počne ravno obratno. V parlamentarni proceduri je namreč zakon o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ. V obravnavi zakonskega predloga na matičnem odboru so koalicijski poslanci sprejeli dopolnilo predlogu zakona (5.a člen), ki bi otrokom pripadnikov nekdanje SFRJ omogočil učenje maternega jezika in kulture v osnovnih in srednjih šolah. Koalicija je nato lasten predlog črtala. Zakon prinaša dve ključni novosti. Za financiranje oz. sofinanciranje kulturnih programov in projektov pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ bi bilo odslej pristojno ministrstvo za kulturo. Svet vlade RS za vprašanja narodnih skupnosti bi postal stalno vladno posvetovalno telo.

V poslanskih skupinah SDS in NSi predlaganega zakona ne podpirajo, poroča STA. Poslanska Slovenske demokratske stranke Alenka Jeraj je na seji državnega zbora izpostavila, da zakon ni potreben, saj namreč vsi predstavniki teh narodnih skupnosti že prejemajo finančna sredstva za izvajanje svojih kulturnih programov. NSi je zaradi predloga zakona vložila predlog razpisa posvetovalnega referenduma.