SOVA KAZENSKO OVADILA PARLAMENTARCA KI JIH NADZIRA
Piše: Uredništvo Domovina
Foto: RTV Slo
Po neuradnih informacijah je Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) kazensko ovadila predsednika parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) Mateja Tonina, ker naj bi javni del poročila Knovs-a razkrival tajne podatke. Tovrsten napad na predsednika komisije, ki predstavlja demokratičen institut nadzora nad delovanjem obveščevalno-varnostnih služb, je potrebno razumeti v kontekstu zadnjih ambicij Knovsa, da razišče okoliščine blokade civilnega nadzora nad obveščevalnimi službami. Kot je v osrednjem dnevniku poročala TV Slovenija, je SOVA Tonina kot uradnega predstavnika Knovs ovadila, ker so v poročilu Knovsa glede arbitraže objavili tajne podatke, ki jih je Knovsu posredovala Sova. Sova naj bi o ovadbi obvestila predsednika republike, vlade in državnega zbora. Matej Tonin je za TV Slovenija povedal, da v poročilu Knovsa ni nobenega tajnega podatka.
Ovadba Sove na račun predstavnika demokratičnega nadzora nad obveščevalnimi službami prihaja po odmevnih objavah v hrvaških medijih, da javni del poročila Knovsa o arbitražnem postopku dokazuje, da je “slovenska stran s ciljem arbitražne prevare angažirala državni aparat in svoje tajne službe”. Slednje je z besedami, da gre za tipični “fake news” v hrvaške notranjepolitične namene, zanikal tako predsednik Knovs Matej Tonin, v bran pa so mu stopili tudi drugi člani komisije. Poročilo Knovsa, vključno z njegovim javnim delom, sta bila namreč na komisiji izglasovana soglasno. Ovadba Sove na račun Mateja Tonina je prišla 14 dni po objavi dela poročila Knovs in zgolj dva dneva potem, ko so se o njem razpisali hrvaški mediji.
Za razumevanje odnosa med slovensko obveščevalno srenjo in poslancem NSi Matejem Toninom, ki vodi parlamentarno komisijo za civilni nadzor nad obveščevalno-varnostnimi službami, je potrebno pogledati nekoliko v zgodovino.
Že septembra 2015, ko je Avstrija agenta Sove zasačila pri obveščevalni dejavnosti na avstrijskem veleposlaništvu, je takratni podpredsednik Knovsa Matej Tonin prišel v javnost z radikalno idejo. Dejal je, da bi bilo treba tako Sovo kot OVS razpustiti ter na novo oblikovati dveh moderni službi, eno za obveščevalno in drugo za protiobveščevalno dejavnosti. Svoje stališče je pojasnil z argumentom, da del Sovinih agentov “izhaja iz časov Službe državne varnosti (SDV), ki je bila predvsem politična policija, in to se še danes močno pozna pri njihovi miselnosti in delovanju”.
Nekaj te miselnosti zasledimo tudi v zadnji potezi Sove, da aktualnega predsednika Knovsa ovadi zaradi domnevne izdaje tajnih podatkov. V zadnjih mesecih, še posebej po aferi zaposlitve Šarčeve prijateljice “Lepe N.” znotraj Sove brez javnega razpisa, ko je agencija blokirala civilni nadzor nad svojim delovanjem, se napetost med Sovo in Knovsom stopnjuje. Direktor Sove in predsednik Knovs pa sta si medijsko izmenjala nekaj močnih “udarcev”.
Tonin je obveščevalcem in tistim, ki jim iz ozadja dajejo navodila, na živec najbolj stopil z napovedjo zaslišanj vrste “prič”, od predsednika vlade Marjana Šarca, njegovega prvega operativca Damirja Črnčeca, do direktorja Sove Rajka Kozmelja in njegove še sveže podrejene N. H..
In ker kazenske ovadbe v Sloveniji pogosto služijo kot način političnega boja proti posameznikom, ki se jih skuša javno diskreditirati, lahko nenavadno potezo Sove razumemo kot protiudarec “predrznemu” predsedniku Knovs. Še posebej, ker gre v mednarodnem kontekstu ravnanje slovenske obveščevalno-varnostne agencije bolj na roko Hrvatom kot domači državi.
Glede na to, da se je na Siolu glede hrvaškega pisanja opredeljeval nekdanji šef obveščevalcev Marjan Miklavčič, je morda vredno izpostaviti njegovo mnenje o delovanju Sove iz leta 2016. Takrat je za Dnevnik dejal, da je Sovo “treba usmerjati, vlada jo mora zasipati z nalogami, z delom. Neumnosti in nepravilnosti v obveščevalnih vrstah se namreč zgodijo takrat, to dobro vemo iz zgodovine, ko agenti nimajo kaj početi”.
Skrajni čas je, da mu Šarčeva vlada pozorno prisluhne tudi v tej modrosti in jo zasipa z nalogami, ki bodo služili nacionalnim, ne pa njenim osebnim interesom.